16. marec 2001
Otvoritev razstave "Monte Chiesa - pozabljena slovenska gora"

Vabimo vas na otvoritev razstave "Monte Chiesa - pozabljena slovenska gora", ki bo v petek, 16. marca 2001, ob 19. uri v avli občinske stavbe v Novi Gorici. Razstava bo na ogled do 30. marca 2001 - vsak dan od ponedeljka do sobote, od 7. do 19. ure.

Foto: arhiv Igorja Vilfana

Vojaško naselje 17. pehotnega polka na gori Monte Chiesa. Kraška dolinica ima od vojne naprej med domačini ime "Dolina degli Sloveni" - Dolina Slovencev.

Zbirka D. E. Pipan
Vojaška značka 7. lovskega bataljona.

15. maja 1916 ob 6. uri je bilo v avstro-ogrskem operativnem poveljstvu pri zaselku Virti na visoki planoti Folgaria - Lavarone - Luserna na Južnem Tirolskem izdano povelje za začetek odločilne "kazenske ekspedicije " (Strafexpedition) proti Italiji. Iz izhodiščnih položajev na omenjeni planoti, kjer so za potrebe ofenzive nakopičili veliko število pehotnih polkov in drugih enot avstro-ogrske vojske, so krenili v napad tudi skoraj vsi polki, ki jih danes priljubljeno imenujemo kar "slovenski". Ofenzivno akcijo, ki je bila izdana in zato ni prinesla potrebnega presenečenja, s tem pa hitrega uspeha, so morali zaradi ruske ofenzive na vzhodni fronti predčasno prekiniti. Kljub temu jim je uspelo začasno premakniti frontno črto globoko v ozemlje takratne Italije.

	Zbirka D. E. Pipan
	Vojaška značka 17. pehotnega polka, na kateri je upodobljen Otto von Habsburg, tedanji polkov imejitelj in sedanji poslanec evropskega parlamenta.

Večino izmed slovenskih enot so po končani ofenzivi (junija 1916), v kateri so aktivno in uspešno sodelovale, poslali na druga bojišča. Na tem območju pa sta ostala 17. pehotni polk (81 % Slovencev v moštvu) in 7. lovski bataljon (52 % Slovencev v moštvu), ki sta se ustalila v visokogorskem kraljestvu Ortigare (2105 m), kronanim z goro Cima Dodici. 17. pehotni polk se je utrdil na območju med planino Malga Pozze in goro Monte Chiesa (2061 m), 7. lovski bataljon, pa se je vkopal na bližnji gori Monte Campigoletti (2052 m).

Na starih fotografijah opazimo, da so iz zasilnih šotorišč hitro (še pred zimo) nastale prave naselbine lesenih in zidanih barak in drugih objektov, ki so bili najprej namenjeni raznim poveljstvom in častnikom, kasneje pa tudi moštvu. Visokogorsko kraško vzpetino so najprej branili izza improviziranih in neurejenih kamnitih zaklonov, ki so jih sčasoma poglabljali in jih med seboj povezali v pravi labirint - tudi do 3 m globokih povezovalnih in strelskih jarkov, podzemnih zaklonišč, strojničnih in strelskih položajev. Pod budnim očesom častnikov so se naši fantje zagrizli v skalne čeri in jih spremenili v nepremagljive utrdbe, ki so jim zvesto služile več kot leto dni.

In prav o teh pozabljenih slovenskih fantih in kruti gori Monte Chiesa bo govorila naša razstava.

Foto: arhiv Goriškega muzeja

"Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gine." se glasi besedilo na napisnem kamnu 17. pehotnega polka na gori Monte Chiesa. Kamen z napisom je na gori še danes, le da je prevrnjen.

Foto: T. Velnar

Napisna plošča 2. stotnije 17. pehotnega polka (polkov imejitelj je bil "cesarjevič" Otto von Habsburg; glej tudi značko zgoraj), eno od redkih vojnih obeležij v slovenskem jeziku. Dolga desetletja je ležala na dnu kraške doline, imenovane "Dolina degli Sloveni" - Dolina Slovencev, sedaj pa je pritrjena na steno ene izmed ruševin barak